[Starejši] - Namestimo linux Ubuntu Server ter Wordpress

Na tokratni delavnici smo združili znanje in izkušnje, ki smo jih pridobili na preteklih delavnicah tako, da da je vsak udeleženec na svojem Windows Server strežniku s Hyper-V virtualizacijo najprej pobral ISO sliko Ubuntu Serverja z uradne spletne strani.

V virtualizacijskem okolju Hyper-V smo pripravili nov virtualni računalnik, ki smo ga poimenovali Ubuntu, izbrali smo Generation 2 tip virtualnega računalnika, izbrali ustrezno navidezno stikalo (virtual switch), privzeti disk ter pripeli pravkar pobrano ISO sliko.

Začeli smo s postopkom namestitve, kjer smo nastavili osnovne parametre, kot so internetna povezljivost strežnika, ime skrbniškega uporabnika ter ustrezno konfiguracijo diskovja.

Po zaključeni namestivi smo na naših usmerjevalnikih požarni zid nastavili tako, da smo na interni IP naslov strežnika usmerili TCP vrata 22 (za upravljanje preko SSH protokola), TCP vrata 80 in 443 za potrebe spletnega strežnika na katerem bomo poganjali platformo Wordpress.

Z uporabo navodil, ki smo jih našli na internetu smo najprej spoznali, da moramo za kakršnokoli resnejšo namestitev najprej uporabiti višje privilegije na sistemu z uporabo ukaza SUDO (super user do) kasneje smo spoznali, da se lahko veliko ukazov združi v t.i. bash skipto, ki smo jo nato pognali v ukazni vrstici - izvršila se je namestitev, ki smo jo nadaljevali tako, da smo šli na naslov: http://ime.delavnica2.si - tukaj smo končali še Wordpress nastavitve (ime spletnega mesta, upravljalca ...). Kasneje smo objavili našo prvo objavo.

Na današnji delavnici smo torej delali z usmerjevalnikom in požarnim zidom, windows serverjem oziroma hyper-v virtualizacijo, linux sistemom Ubuntu Server in spletno platformo Wordpress.

[Starejši] - Spoznajmo upravljanje računalnikov v organizaciji z uporabo Aktivnega imenika (Active Directory) in Skupinskih politik (Group Policy) - prvi del

Na zadnjem srečanju smo se pogovarjali o načinu kako v večjih organizacijah - torej takšnih, kjer imajo veliko računalnikov - centralno upravljamo delovanje računalnikov uporabnikov ter strežnikov.

Spoznali smo, da potrebujemo nek centralen sistem upravljanja z identitetami - torej računalniki, strežniki in uporabniki, ki ga pri Microsoftu imenujemo Aktivni imenik ali Active Directory - znotraj njega vzpostavimo sistem organizacijskih enot v katere sortiramo uporabnike, skupine, računalnike in strežnike ...

Ko je sistem organizacijskih enot vzpostavljen lahko nadaljujemo z vpeljavo skupinskih politk - torej seznama nastavitev, ki jih želimo vključiti na računalnikih naših uporabnikov.

Na ta način lahko omejimo uporabo določenih funkcionalnosti sistema Windows ali pa prilagodimo okolje tako, da ustreza delu naših uporabnikov.

V prvem delu smo namestili Windows Server - torej strežnik, ki smo ga nato preimenovali, mu nastavili statičen IP naslov ter nanj namestili vlogo Active Directory Domain Services - nato smo z uporabo čarovnika vzpostavili domensko okolje v katero bomo pridružili računalnike.

Namestili smo tudi dva navidezna računalnika z odjemalskim sistemom Windows 10, ki ju bomo uporabljali za testiranje nastavitev.

[Starejši] - Programiranje Visual Studio - C# - Discord bot

Na delavnici se nam je pridružil Miha Markič, ki nas je peljal skozi programsko kodo, ki smo jo pisali v programskem jeziku C#. Izdelali smo pravega Discord bota, ki je poslušal na kanalu in v primeru, da smo v kanal poslali dogovorjeno besedo odgovoril.

Za programiranje smo uporabili navidezne računalnike: Windows 11 Development Environment na katerih smo zagnali polno različico orodja Visual Studio in sicer za programski jezik C#.

[Starejši] - Vzpostavimo VoIP centralo in nastavimo stacionarne VoIP telefone

Na tokratnem srečanju smo se naučili ponastaviti stacionarne VoIP telefone Cisco SPA502g na tovarniške nastavitve zato, da bi jih kasneje lahko ustrezno nastavili v povezavi z našo VoIP centralo.
Preko spletnega vmesnika smo spoznali termine kot so SIP proxy, port, user id, user id in ostale nastavitve, ki so potrebne za uspešno povezavo oziroma registracijo s VoIP centralo - izbrali smo preprosto centralo, ki bazira na Linux operacijskem sistemu imenovano MikoPBX - s spletne strani https://www.mikopbx.com/ lahko poberemo predpripravljeno sliko za Hyper-V virtualizacijo, nastavili smo osnovne parametre (IP naslov, geslo za dostop ...) - v parih smo ustvarili nove uporabnike na centralah in telefone povezali s centralo ... Poskušali smo različne funkcije telefonije, kot so prevezava klica, konferenčni klic, funkcija "Ne moti!" ...

[Starejši] - Spoznajmo C# z Visual Studio 2022 - spletna aplikacija

Kot v prejšnji objavi smo tudi tokrat uporabili Visual Studio 2022 - le da smo tokrat namesto namizne aplikacije izdelali spletno aplikacijo - torej aplikacijo, ki je dosegljiva preko spletnega brskalnika - seveda je predpogoj, da aplikacijo odložimo na spletni strežnik, ki je nastavljen tako, da prevaja t.i. ASP.NET kodo.

Primer aplikacije, ki jo je naredil Kristijan smo objavili na našem testnem razvojnem strežniku: http://razvoj.delavnica2.si/kristian/

Podobno kot pri gradnji namizne aplikacije lahko tudi pri spletni aplikaciji grafično urejamo in na formo vstavljamo elemente (polja, gumbe ...) 

 

 

Ravno tako, urejamo programsko kodo:

 

[Starejši] - Spoznajmo C# z Visual Studio 2022 - namizna Windows aplikacija

Na tokratni delavnici smo spoznavali programski jezik C# z uporabo predpripravljenega virtualnega računalnika v katerem se že nahaja razvijalsko orodje Visual Studio 2022 - tako imenovani Windows 11 development environment je namreč na voljo vsakomur, ki se želi spoznati s programskim paketom Visual Studio.

Programski jezik, ki smo ga izbrali se imenuje C# v njem smo se pa namenili sprogramirati preprosto namizno aplikacijo oziroma program - torej takšen program, ki ga zaženemo v okolju Windows.

Ugotovili smo, da je programiranje precej olajšano saj moderna orodja (v našem primeru Visual Studio) sproti opozarjajo na napake v kodi, predlagajo možnosti pri pisanju kode ter vsebujejo precej gradnikov s katerimi lahko zelo hitro sestavimo želeno aplikacijo.

Ugotovili smo tudi, da moramo pri programiranju paziti in pomisliti na veliko različnih možnosti, ki jih uporabnik lahko naredi ob uporabi našega programa - zadali smo si nalogo, da sprogramiramo preprosto računalo, ki ima dve polji v kateri vpišemo številke, polje za izbiro operacije (seštevanje, odštevanje, množenje in deljenje) ter polje, kjer se izpiše rezultat.
Kmalu smo ugotovili, da se bomo morali soočiti z veči izzivi ...

Ugotovili smo, da se iz t.i. TextBox-a prebere "niz" znakov in ne številka - zato smo uporabili int.parse(TextBox1.Text) - to pomeni, da vsebino vnešeno v polje textbox1 pretvorimo v število - kmalu smo ugotovili, da tip integer ne bo v redu saj ima omejitve v velikosti števil - zato smo prešli na tip double in uporabili double.parse(TextBox...)
Naučili smo se uporabljati spremenljivke - kasneje pa tudi IF stavke s katerimi smo pravilno izračunali glede na to, katero funkcijo smo želeli uporabiti - seštevanje, odštevanje, množenje ali deljenje ...

 

Primer oblikovanja forme z elementi

 

Primer programske kode

[Starejši] - Nastavitve strojne opreme strežnikov in nameščanje operacijskih sistemov

Tokrat smo s starejšimi udeleženci Delavnice 2 pogledali osnovne nastavitve strojne opreme strežnika, ki so predpogoj za kasnejše namestitve operacijskih sistemov ...

Udeleženci so delali na strežnikih različnih proizvajalcev, HP, Dell, Supermicro, Fujitsu in na tak način spoznali različne vmesnike s katerimi lahko na daljavo konfiguriramo strojne nastavitve strežnika in celo namestimo operacijski sistem.
Tako so pri strežnikih HP spoznali vmesnik iLO, pri Dell iDRAC, pri Supermicru IPMI, Fujitsu iRMC ...

Vstopili smo v sistemske nastavitve (BIOS/UEFI), spoznali kje vključimo funkcionalnosti kot so podpora virtualizaciji, poraba energije ipd...

Kasneje smo konfigurirali način delovanja diskov oziroma krmilnikov diskovja t.i. RAID kontrolerjev - spoznali smo različne načine zaščite podatkov v smislu konfiguracije RAID polj - RAID1, RAID5, RAID6, RAID10 ...

Nadaljevali smo z namestitvijo operacijskih sistemov - tako Windows kot Linux - ko smo namestitve dokončali smo preizkusili delovanje RAID krmilnika in sicer tako, da smo iz delujočega strežnika izvrgli enega ali več diskov in opazovali kaj se s sistemom zgodi. Diski v strežnikih so v glavnem "hot swapable" kar pomeni, da jih lahko zamenjamo med samim delovanjem strežnika brez izgube podatkov.

Vstop v sistemske nastavitve s funkcijskimi gumbu F

Diski na sprednji strani strežnika - vidna je aktivnost in gumbi s katerimi izvržemo disk

 

 

Namestitev odprtokodnega operacijskega sistema Ubuntu

[Starejši] - Prvi koraki v Powershell

V Delavnica 2 smo novo leto začeli z uvodnimi koraki v Powershell - Powershell je zanimiva ukazna vrstica, ki jo najdemo v Microsoftovih operacijskih sistemih - v zadnjem času pa tudi ta vrstica deluje tudi na drugih platformah (Linux, MacOS ...).

Tako v odjemalskem kot strežniškem operacijskem sistemu v meniju start najdemo Powershell v obliki "čiste" ukazne vrstice oziroma orodja Powershell ISE (Integrated Scripting Environment) - prav s slednjim smo naredili prve korake.

Powershell ISE

Na povezavi: https://common.tnode.com/pad/p/r.73b0fe65bfba9e48504da5db8bac60c2

imamo primere nalog s katerimi smo spoznavali delovanje skript v Powershell-u, spoznali smo ukaze oziroma cmdlets, spoznali smo spremenljivke, uporabili zanke, uporabili Powershell za povezavo na druge sisteme (Discord (programsko pisanje v Discord kanal), SMS gateway (pošiljanje SMS sporočil)) ...

 [Mlajši] - Microbit in Scratch 

Na današnji delavnici smo združili uporabo Scratcha in Microbita. Sprogramirali smo igro v Scratchu, mikrokrmilnik Microbit, pa nam je služil kot krmilnik/joystick. Najprej smo se dogovorili katera tri osnovna izhodišča bomo skupaj zasledovali pri sestavi igre: - glavna figura (dinozaver)

-          stranska figura s katero pridobivamo točke (jabolko)

-          nasprotnik, zaradi katerega se manjšajo točke. (dinozaver T-rex )

 

Najprej smo na strani https://scratch.mit.edu/microbit prenesli link, ki nam je omogočil povezavo Microbita preko bluetooth-a na platformo Scratch. Po temu, ko smo datoteko naložili na mikrokrmilnik, smo v Scratchu dodali razširitev za Microbit in se povezali preko bluetootha. Najprej smo sprogramirali glavno figuro, ki smo jo upravljali z mikrobitom.  Kodo smo zastavili na način, da se igra aktivira, ko pritisnemo zeleno zastavico.  V zanki ponavljaj smo definirali premikanje (spremembe vrednosti x in y, ki so se izvajale z nagibanjem mikrokrmilnika (kompas in merilnik pospeška )).  Ustvarili smo spremenljivko točke in v kodo vnesli štetje točk s prikazom na mikrokrmilniku. Izbrali smo ozadje za našo igro. Sprogramirali smo stransko figuro (jabolko), ki se je naključno premikalo po programskem odru in se v primeru, da je bilo na robu »odbilo« nazaj na oder. S pogojnim stavkom smo definirali, ko se je jabolko dotaknilo dinozavra (zaznavanje barve) spremembo točk (+1) in zvok (odgrizeno jabolko). Kodo smo podvojili za tretjo figuro, le zvok in barvo smo ponovno definirali in spremembo točk (-1).

Navodilo za igro: dinozaver Dingo želi potešiti lakoto z jabolki. Poskusi »uloviti« čimveč jabolk, pri temu pazi, da te ne ulovi T-rex.  Za vsako jabolko dobiš eno točko, z vsakim dotikom T-rexa pa izgubiš točko.

 

 

[Starejši] - Nadzorni sistemi, senzorika, obveščanje ...

S starejšimi udeleženci Delavnice 2 smo ta teden nadgradili obstoječe znanje konfiguracije usmerjevalnika, vzpostavljanja VPN povezav ter upravljana z Windows Server ter vlogo Hyper-V (namenjeno virtualizaciji) tako, da smo v namenski navidezni računalnik namestili programsko opremo za nadzor in sicer Paessler PRTG Network Monitor.
Prvi decemberski dobri mož Miklavž je vsem starejšim udeležencem prinesel temperaturni senzor Inveo Nano tako, da smo se najprej lotili nastavitev vmesnika in sicer tako, da smo računalniku nastavili fiksen oziroma statični IP naslov v naslovnem prostoru 192.168.111.x (izbrali smo 192.168.111.123), ker ima senzor tovarniško nastavljen IP naslov: 192.168.111.15 - ko smo nanj povezali preko spletnega vmesnika smo najprej vključili protokol za nadzor imenovan SNMP (Simple Network Management Protocol), ki ga bomo kasneje uporabili za povezavo monitoring sistema s senzorjem. Nato smo popravili omrežne nastavitve senzorja tako, da je odslej samodejno pridobil IP naslov s strani našega usmerjevalnika.
Da bi senzor lažje našli smo na našem usmerjevalniku z uporabo programa Winbox v zavihku IP / DHCP Server / Leases našli naš senzor in njegov nov IP naslov iz segmenta, ki ga imamo nastavljenega na našem usmerjevalniku.
Z uporabo programa Paessler MIB importer smo uvozili MIB datoteko iz katere smo razbrali t.i. SNMP OID-je, ki jih lahko uporabimo za pridobivanje informacije o trenutni temperaturi tipala.

Nato smo se prijavili v spletni vmesnik nadzornega sistema PRTG in ustvarili novo napravo oziroma device - vpisali smo IP naslov našega senzorja ter mu dali ime. Tako, smo v drevesni strukutri PRTG naprav našli novo napravo na kateri smo ustvarili nov senzor - tukaj smo izpolnili nekoliko več polj in sicer ime senzorja, OID, tip (celo število, realno število ...) numerične vrednosti, enoto (napisali smo: °C) ...

Ko smo informacije shranili je sistem začel izvajati poizvedbe - in sicer privzeto vsako minuto oziroma 60 sekund. Nato smo nastavitev za senzor spremenili tako, da smo interval zmanjšali na 30 sekund in s tem lažje sledili spremembam na grafu.

[Starejši] - Konfiguracija usmerjevalnika (3. del)

Na zadnjem srečanju smo obtoječe znanje vzpostavitve VPN povezav nadgradili tako, da smo na usmerjevalnikih, ki jih poganjamo v našem podatkovnem centru pripravili OVPN strežnik. Na vsakem usmerjevalniku smo predhodno morali ustvariti digitalno potrdilo in ga podpisati (OVPN in SSTP VPN potrebujeta digitalno potrdilo za delovanje) - na predhodnem strežniku smo uporabljali L2TP VPN, ki digitalnega potrdila ne potrebuje.

Nato smo na usmerjevalnikih ustvarili uporabnika (uporabniško ime in geslo ter lokalni in oddaljeni IP naslov (to je IP naslov, ki ga VPN strežnik dodeli klicočemu odjemalcu) nato pa smo na usmerjevalnikih, ki smo jih imeli priključene na računalnik in jih bomo odnesli domov nastavili OVPN odjemalca (OVPN Client) - izpolnili smo t.i. dial-out nastavitva - torej kam naj se odjemalec poveže (vpisali smo ime.delavnica2.si) ter uporabniško ime in geslo za prijavo.

Pred novonastalim umesnikom se je pojavila črka R kar pomeni running - iz tega smo razumeli da je VPN povezava uspešno povezana.

Da bi lahko izvedli uspešno diagnostiko oziroma preverbo delovanja smo na požarnem zidu našega strežnika (nanj se povežemo z uporabo orodja Remote Desktop Connection, ki ga imamo že v osnovi vključene v okolje Windows XP/7/8/8.1/10/11).
Na strežniku smo poiskali: Windows Defender Firewall with Advanced Security in na inbound rules ustvarili novo pravilo (custom), kjer smo kot protokol dovolili ICMPv4 - poimenovali smo ga _Allow ICMPv4 (povedali smo, da če pred ime pravila damo podčrtaj _ se ta od nas ustvarjena pravila postavijo na vrh požarnega zidu).

VPN je bil vzpostavljen - čakala nas je naloga ureditve t.i. static route - IP / Routes - statičnega vnosa s katerim smo obema usmerjevalnikoma povedali natančno pot kako iz segmenta za usmerjevalnikom, ki ga imate s seboj do segmenta za usmerjevalnikom v našem podatkovnem centru (za katerim se "skriva" tudi vaš strežnik) in obratno (torej iz podatkovnega centra do nas).

Ko so bili statični vnosi vpisani na obeh straneh smo lahko povezljivost preverili tako, da smo z usmerjevalnika, ki je bil priključen na naš računalnik uspeli izvesti PING proti strežniku v podatkovnem centru. Če je strežnik odgovoril je to pomenilo, da imamo vse pravilno nastavljeno ...

Na strežniku smo poskusili še prepustnost skozi VPN povezavo z uporabo BTEST programa, ki smo ga našli na spletni strani proizvajalca MikroTik.

Ker smo bili z vzpostavitvami uspešni smo v naslednjem koraku v Hyper-V managerju ustvarili nov navidezni / virtualni strežnik na katerem bomo poganjali aplikacijo PRTG (Paessler PRTG Network Monitor) - z njo bomo izvajali nadzor nad opremo, ki jo bomo v naslednjih srečanjih priključili na naš usmerjevalnik.

[Starejši] - Konfiguracija usmerjevalnika (2. del)

Nekateri ste opazili, da vam usmerjevalniki doma niso delovali - temu je tako, ker smo na njihovi "internetni" strani - torej na vmesniku Ether1 definirali statični IP naslov (192.168.1.x) in kot privzeti prehod nastavili IP 192.168.1.1 (IP naslov usmerjevalnika v Delavnici 2 - v telekomunikacijski omari) ... Zato so usmerjevalniki delovali - v smislu, da ste na računalniku za njimi uspeli priti do interneta samo tistim, ki ste po naključju imeli doma enako omrežje, kot ga imamo v Delavnici 2 (torej 192.168.1.0/24 s prehodom 192.168.1.1 (IP naslov ponudnikovega "modema" oziroma vašega domačega usmerjevalnika (ali po domače "ruterja").

Da bo vaš usmerjevalnik deloval vedno in povsod, kjer bi IP dobil od sebi "nadrejenega" DHCP strežnika smo morali najprej spremeniti par predhodno nastavljenih nastavitev.

Najprej smo se pomaknili na IP / Addresses in izbrisali vnos, ki se je nanašal na vmesnik Ether1. Po tem smo se pomaknili v del IP / Routes in izbrisali statični vnos za 0.0.0.0/0 s prehodom 192.168.1.1.

Nato smo se pomaknili v čisto novo nastavitev - IP / DHCP-Client - v njem smo dodali nov vnos in sicer nastavili smo DHCP odjemalca na vmesniku Ether1 - to pomeni, da bo naš usmerjevalnik vedno poskušal pridobiti IP naslov, koga bomo priključili v katerokoli omrežje (tako domače, kot tisto v Delavnici 2) na vmesniku Ether1 - nastavitev je delovala zato smo na računalnikih spet uspeli priti na internet, kar je pomenilo da so bile nove nastavitve pravilne.

Naslednja področja, ki smo se jih odpravili raziskovati so VPN omrežja - ugotovili smo, da VPN-je uporabljamo iz najrazličnejših razlogov (zaradi določenih omejitev, ki lahko veljajo za prebivalce določene države (in si zato z VPNjem omogočijo dostop do vsebin, ki bi sicer bile zanje nedosegljive, zaradi želje po "anonimnosti", zaradi možnosti dostopa do multimedijskih vsebin, ki so za različna področja različne ...) - ugotovili smo, da so naši usmerjevalniki precej zmogljivi saj ponujajo pisano paleto VPN rešitev, ki jih lahko uporabimo - recimo PPTP VPN (za tega smo rekli, da je varnostno problematičen in se ga zato izogibamo) L2TP VPN (brez oziroma z IPSec), OpenVPN, SSTP VPN in klasičen t.i. site to site IPSec VPN...

Odločili smo se, da bomo vzpostavili VPN povezave v parih med udeleženci Delavnice 2 - tako je sosed sosedu ustvaril VPN uporabniško ime in geslo ter ustrezno aktiviral L2TP VPN strežniško nastavitev - na ta način je usmerjevalnik vzposobil za sprejemanje VPN odjemalcev.

V zavihku Secrets smo ustvarili uporabniška imena, gesla ter nastavili t.i. local in remote address torej IP naslov, k ga je prejel tisti, ki je vzpostavljal VPN povezavo.

Ko so bile VPN povezave vzpostavljale smo v t.i. routing tabelo (IP / Routes) vpisali statične vnose za dostop do oddaljenjega omrežja našega soseda (enako je naredil tudi on za naše omrežje).

Cilj je bil dosežen - sposobni smo bili z uporabo ukaza ping doseči IP naslov internega omrežja našega soseda - pakete, ki so se preko VPN povezave pretakali smo analizirali s priročnim orodjem, ki ga najdemo na vsakem vmesniku z imenom Torch.

Da bi izmerili prepustnost naših VPN povezav in dokazali, da se da naše male usmerjevalnike precej hitro preobremeniti smo aktivirali BTest Server in nato z drugim orodjem imenovanim Bandwith Test preverili hitrost povezave skozi VPN tunel. Videli smo, da takšno testiranje naš usmerjevalnik precej obremeni zato smo začeli izgubljati odgovore, ki smo jih zahtevali z ukazom ping. Tudi odzivni časi so se precej povečali - iz pod 1 milisekunde na več 100 milisekund ...

[mlajši] - Server

Na današnji delavnici smo naučili kaj je server in kako deluje. Naučili smo se povezati in naložiti sliko, besedilo. Naš server, na katerega smo se povezali se nahaja v Primorskem tehnološkem parku.

Primer serverja, ki se nahaja v Delavnici: 

 

 

 

 

 

 

 

Kako smo se povezali na server? Najprej smo kliknili levo spodaj na znak za Windows in vpisali " MSTSC" (Microsoft Terminal Services Client ) - povezava

z oddaljenim namizjem / remote desktop connection. Ko smo kliknili gor se je odprlo okno v katerega smo vnesli ime našega serverja ( za ime in geslo me starši lahko kontaktirate na gordana.erdelic@gmail.com).. (predhodno smo nastavili dostop 4ih uporabnikov istočasno). 

Prva naloga: prenesi sliko na server. Najprej smo v brskalniku (na Windowsih) poiskali vsak svojo sliko in jo shranili na namizje. Ko smo pridržali miško na ikoni so se nam izpisale značilnosti in format slike. Sliko smo preimenovali v enostavno ime. Sliko smo skopirali (desni klik - kopiraj). Kliknili smo na server, desni klik - prilepi). Do te slike lahko dostopamo (tisti, ki imamo ime in geslo serverja) iz kjerkoli.

Druga naloga: drugo nalogo so si udeleženci "sami zadali" in sicer spremeni uro in datum na serverju. =) Nastavili so na leto 2052. Ugotovili smo, da se datum in čas na serverju samodejno sinhronizira. 

 

 

 

 

 

 

 

Tretja naloga: naloži sliko na osnutek spletne strani (predhodno pripravljeno). Preverili smo ali ima naša slika na serverju ustezno ime ( z malimi črkami, brez presledkov, brez šumnikov).  Na ikono "Moja spletna stran" smo kliknili z desnim klikom in izbrali možnost odpri z beležnico (odpri z - več aplikacij - beležnica). V beležici se nam je odprl zapis v programskem jeziku HTML. Poiskali smo vrstico s sliko in vnesli ime svoje slike, pozorni smo bili na format slike (npr  .jpg ). V levem zgornjem kotu smo kliknili na "file" in kliknili save. Zapremo. Odpremo "Moja spletna stran" in pojavila se je naša slika. Za utrditev postopka je vsak udeleženec naložil še eno sliko. (skopirali smo vrstico s sliko (kjer je IMG) in ime slike nadomestili s potjo nove slike).

 

 

 

 

 

 

 

 

Četrta naloga:  dodaj tekst

Na ikono (na serverju) "Moja spletna stran" ponovno kliknemo z desnim klikom in odpremo z beležnico. Pred vrstico s sliko vnesemo tekst. Shranimo. Ko odpremo ikono "Moja spletna stran" se nam pokaže tekst in slike. Ugotovili smo da je pozicija teksta na spletni strani odvisna od tega, v kateri del kode smo vnesli besedilo.

Peta naloga: kako lahko pogledamo osnutek spletne strani od prijateljev s katerimi si delimo server? Ker smo vsem udeležencem dodelili vlogo admina, lahko to naredimo tako: raziskovalec, ta računalnik, lokalni disk C,  uporabniki (vidimo vse uporabnike) , kliknemo želenega uporabnika, nato desktop, "Moja spletna stran". Odpre nam osnutek spletne strani prijatelja.

Ugotovili smo da v mapi "Public" - javno , vse kar prenesemo noter pokaže na vseh omizjih uporabnikov.

* opomba : osnutek spletne strani ne moremo (še) javno objaviti - ker nimamo domene. Gostovanje imamo na spletnem serverju.