[Mlajši] - Microbit in Scratch 

Na današnji delavnici smo združili uporabo Scratcha in Microbita. Sprogramirali smo igro v Scratchu, mikrokrmilnik Microbit, pa nam je služil kot krmilnik/joystick. Najprej smo se dogovorili katera tri osnovna izhodišča bomo skupaj zasledovali pri sestavi igre: - glavna figura (dinozaver)

-          stranska figura s katero pridobivamo točke (jabolko)

-          nasprotnik, zaradi katerega se manjšajo točke. (dinozaver T-rex )

 

Najprej smo na strani https://scratch.mit.edu/microbit prenesli link, ki nam je omogočil povezavo Microbita preko bluetooth-a na platformo Scratch. Po temu, ko smo datoteko naložili na mikrokrmilnik, smo v Scratchu dodali razširitev za Microbit in se povezali preko bluetootha. Najprej smo sprogramirali glavno figuro, ki smo jo upravljali z mikrobitom.  Kodo smo zastavili na način, da se igra aktivira, ko pritisnemo zeleno zastavico.  V zanki ponavljaj smo definirali premikanje (spremembe vrednosti x in y, ki so se izvajale z nagibanjem mikrokrmilnika (kompas in merilnik pospeška )).  Ustvarili smo spremenljivko točke in v kodo vnesli štetje točk s prikazom na mikrokrmilniku. Izbrali smo ozadje za našo igro. Sprogramirali smo stransko figuro (jabolko), ki se je naključno premikalo po programskem odru in se v primeru, da je bilo na robu »odbilo« nazaj na oder. S pogojnim stavkom smo definirali, ko se je jabolko dotaknilo dinozavra (zaznavanje barve) spremembo točk (+1) in zvok (odgrizeno jabolko). Kodo smo podvojili za tretjo figuro, le zvok in barvo smo ponovno definirali in spremembo točk (-1).

Navodilo za igro: dinozaver Dingo želi potešiti lakoto z jabolki. Poskusi »uloviti« čimveč jabolk, pri temu pazi, da te ne ulovi T-rex.  Za vsako jabolko dobiš eno točko, z vsakim dotikom T-rexa pa izgubiš točko.

 

 

[Starejši] - Nadzorni sistemi, senzorika, obveščanje ...

S starejšimi udeleženci Delavnice 2 smo ta teden nadgradili obstoječe znanje konfiguracije usmerjevalnika, vzpostavljanja VPN povezav ter upravljana z Windows Server ter vlogo Hyper-V (namenjeno virtualizaciji) tako, da smo v namenski navidezni računalnik namestili programsko opremo za nadzor in sicer Paessler PRTG Network Monitor.
Prvi decemberski dobri mož Miklavž je vsem starejšim udeležencem prinesel temperaturni senzor Inveo Nano tako, da smo se najprej lotili nastavitev vmesnika in sicer tako, da smo računalniku nastavili fiksen oziroma statični IP naslov v naslovnem prostoru 192.168.111.x (izbrali smo 192.168.111.123), ker ima senzor tovarniško nastavljen IP naslov: 192.168.111.15 - ko smo nanj povezali preko spletnega vmesnika smo najprej vključili protokol za nadzor imenovan SNMP (Simple Network Management Protocol), ki ga bomo kasneje uporabili za povezavo monitoring sistema s senzorjem. Nato smo popravili omrežne nastavitve senzorja tako, da je odslej samodejno pridobil IP naslov s strani našega usmerjevalnika.
Da bi senzor lažje našli smo na našem usmerjevalniku z uporabo programa Winbox v zavihku IP / DHCP Server / Leases našli naš senzor in njegov nov IP naslov iz segmenta, ki ga imamo nastavljenega na našem usmerjevalniku.
Z uporabo programa Paessler MIB importer smo uvozili MIB datoteko iz katere smo razbrali t.i. SNMP OID-je, ki jih lahko uporabimo za pridobivanje informacije o trenutni temperaturi tipala.

Nato smo se prijavili v spletni vmesnik nadzornega sistema PRTG in ustvarili novo napravo oziroma device - vpisali smo IP naslov našega senzorja ter mu dali ime. Tako, smo v drevesni strukutri PRTG naprav našli novo napravo na kateri smo ustvarili nov senzor - tukaj smo izpolnili nekoliko več polj in sicer ime senzorja, OID, tip (celo število, realno število ...) numerične vrednosti, enoto (napisali smo: °C) ...

Ko smo informacije shranili je sistem začel izvajati poizvedbe - in sicer privzeto vsako minuto oziroma 60 sekund. Nato smo nastavitev za senzor spremenili tako, da smo interval zmanjšali na 30 sekund in s tem lažje sledili spremembam na grafu.

[Starejši] - Konfiguracija usmerjevalnika (3. del)

Na zadnjem srečanju smo obtoječe znanje vzpostavitve VPN povezav nadgradili tako, da smo na usmerjevalnikih, ki jih poganjamo v našem podatkovnem centru pripravili OVPN strežnik. Na vsakem usmerjevalniku smo predhodno morali ustvariti digitalno potrdilo in ga podpisati (OVPN in SSTP VPN potrebujeta digitalno potrdilo za delovanje) - na predhodnem strežniku smo uporabljali L2TP VPN, ki digitalnega potrdila ne potrebuje.

Nato smo na usmerjevalnikih ustvarili uporabnika (uporabniško ime in geslo ter lokalni in oddaljeni IP naslov (to je IP naslov, ki ga VPN strežnik dodeli klicočemu odjemalcu) nato pa smo na usmerjevalnikih, ki smo jih imeli priključene na računalnik in jih bomo odnesli domov nastavili OVPN odjemalca (OVPN Client) - izpolnili smo t.i. dial-out nastavitva - torej kam naj se odjemalec poveže (vpisali smo ime.delavnica2.si) ter uporabniško ime in geslo za prijavo.

Pred novonastalim umesnikom se je pojavila črka R kar pomeni running - iz tega smo razumeli da je VPN povezava uspešno povezana.

Da bi lahko izvedli uspešno diagnostiko oziroma preverbo delovanja smo na požarnem zidu našega strežnika (nanj se povežemo z uporabo orodja Remote Desktop Connection, ki ga imamo že v osnovi vključene v okolje Windows XP/7/8/8.1/10/11).
Na strežniku smo poiskali: Windows Defender Firewall with Advanced Security in na inbound rules ustvarili novo pravilo (custom), kjer smo kot protokol dovolili ICMPv4 - poimenovali smo ga _Allow ICMPv4 (povedali smo, da če pred ime pravila damo podčrtaj _ se ta od nas ustvarjena pravila postavijo na vrh požarnega zidu).

VPN je bil vzpostavljen - čakala nas je naloga ureditve t.i. static route - IP / Routes - statičnega vnosa s katerim smo obema usmerjevalnikoma povedali natančno pot kako iz segmenta za usmerjevalnikom, ki ga imate s seboj do segmenta za usmerjevalnikom v našem podatkovnem centru (za katerim se "skriva" tudi vaš strežnik) in obratno (torej iz podatkovnega centra do nas).

Ko so bili statični vnosi vpisani na obeh straneh smo lahko povezljivost preverili tako, da smo z usmerjevalnika, ki je bil priključen na naš računalnik uspeli izvesti PING proti strežniku v podatkovnem centru. Če je strežnik odgovoril je to pomenilo, da imamo vse pravilno nastavljeno ...

Na strežniku smo poskusili še prepustnost skozi VPN povezavo z uporabo BTEST programa, ki smo ga našli na spletni strani proizvajalca MikroTik.

Ker smo bili z vzpostavitvami uspešni smo v naslednjem koraku v Hyper-V managerju ustvarili nov navidezni / virtualni strežnik na katerem bomo poganjali aplikacijo PRTG (Paessler PRTG Network Monitor) - z njo bomo izvajali nadzor nad opremo, ki jo bomo v naslednjih srečanjih priključili na naš usmerjevalnik.