[Starejši] - Počitniška delavnica 1 - brezžične točke in krmilnik Cisco

Na ponedeljkovi (25.10) delavnici smo prejeli in razpakirali brezžične točke Cisco in kar dva krmilnika brezžičnih točk - Cisco Series 5500 ...

Tako točke, kot kontroler (kot tudi vse ostale Cisco naprave) sprva (lahko pa tudi kasneje) upravljamo tako, da se nanje povežemo s t.i. konzolnim kablom - naprave imajo priključek modre barve (takšne barve je tudi originalni Cisco konzolni kabel) s katerim lahko nastavljamo nastavitve ...

Posebnost konzolnega kabla je, da da ima na eni strani konektor RJ45 (v bistvu je enak, kot tisti, ki ga uporabljamo na mrežnih kablih) na drugi strani pa t.i. DB9 (ali t.i. "serijski - RS232" 9 pinski vmesnik).
Ker sodobni računalniki takšnega konektorja nimajo uporabimo poseben konverter - USB v RS232. V našem primeru smo imeli konverter znamke Aten.

Ko smo konverter priključili v računalnik se je na nekaterih samodejno zaznal (z Windows Update pobral gonilnik) na nekaterih smo pa s spletne strani proizvajalca - Aten pobrali gonilnik in ga ročno namestili. Nato smo v upravitelju naprav oz. device manger preverili kateri COM port je z namestitvijo nastal:

Številko vrat (npr. COM3) smo nato prepisali v program Putty, ki smo ga predhodno pobrali s spletne strani.

V konzolnem oknu se nam je začela prikazovati vsebina konfiguracije brezžičnih točk oziroma naših dveh krmilnikov - krmilnik smo resetirali v tovarniške nastavitve in ga pripeljali do tega, da je pravilno delovala prijava v spletni vmesnik - naslednjič pa naprej ... :)

[Starejši] Diagnostična orodja in konfiguracija usmerjevalnika

Na tokratnem srečanju smo naša virtualna okolja pustili pri miru in se posvetili načinu kako paketki potujejo po internetu od računalnika, ki ga uporabljamo v učilnici do strežnikov v našem podatkovnem centru ...

V ukazni vrstici oz. command prompt (ali Powershell) smo spoznali orodje ping s katerim preverjamo dosegljivost oddaljenih sistemov tako v lokalnem omrežju kot tudi na internetu ... Kasneje smo si ogledali delovanje diganostičnega orodja tracert, ki nam pokaže "skoke" oziroma pot od usmerjevalnika do usmerjevalnika do končnega sistema do katerega želimo priti ...

 
Na tej točki smo med računalnik in internetni priključek dodali dodatni usmerjevalnik ali router in pokazali kako se je število skokov (ali "hop-ov") povečalo za ena.

Nato smo se lotili raziskovanja našega malega usmerjevalnika MikroTik hAP mini na katerem smo nastavili geslo brezžičnega omrežja in ga pripravili k oddajanju signala. Nato pa smo naredili dodaten bridge oziroma most na katerem smo nastavili IP naslov, aktivirali DHCP strežnik, ki napravam samodejno dodeljuje IP naslove ter na konfiguraciji brezžičnega vmesnika nastavili nov t.i. virtual AP oziroma navidezno dostopno točko, ki smo jo namenili gostom, ki bi se želeli povezati v internet.

Aktivirali smo tudi sistem t.i. hotspota - torej prestreznega portala, ki od gostov zahteva vnos uporabniškega imena in gesla in jih šele nato spusti v internet.

Z delom bomo nadaljevali saj se bomo naslednjič potrudili omejiti hitrost dostopa do interneta na brezžičnem omrežju gostov.

[Mlajši] - Merilnik vlažnosti tal

Na današnji delavnici smo sprogramirali merilnik vlažnosti tal. Za preverjanje smo imeli zelišče majaron v loncu. Poleg mikrokrmilnika smo uporabili še krokodilčke in dva žeblja. Kot vemo, imajo sama tla določen električen upor ( ki je odvisen od količine vode in hranil) kar deluje kot spremenljiv upor v elektronskem vezju. ( več kot je vode – manjši je električni upor tal ). Sama voda ni prevodna, vendar postane v kombinaciji s hranilnimi snovmi. V zanki » forever« smo sprogramirali prikaz stolpnične vrednosti iz analogno odčitanega pina P0, nato pa smo preverili na tak način da smo prst najprej pomočili v suho zemljo in stisnili pin P0 pri čemur se je večina LEDic na mikrokrmilniku ugasnila, nato pa smo prst pomočili še v mokro zemljo, pri čemur so se (skoraj) vse LEDice prižgale. Torej za izvajanje meritev napetosti odčitanih na pinu P0 z analognim načinom branja moremo nastaviti vrednost na največji tok na 1023 ( 0 je brez toka, 1023 je največji tok). V drugem koraku smo sprogramirali vrednosti podatkov senzorja. Najprej smo v spremenljivkah (variables) ustvarili kocko  reading (branje) za shranjevanje vrednosti branja, nato smo v zanki »forever«  sprogramirali »nastavi branje na analogno branje pina P0« in uporabili stolpnični prikaz branja do največjega toka (1023). Dodali smo pogojni stavek v katerem smo sprogramirali, ko pritisnemo gumb A naj pokaže trenutni odčitek. (if button A is pressed then show number »reading« ). Naredili smo preizkus, žebelj smo zapičili v suho zemljo in pritisnili A, nato pa še v mokro zemljo in pritisnili A – zabeležili smo vhodne vrednosti pina P0  za suho zemljo in za mokro zemljo. Tako smo ugotovili kakšna je lestvica vlažnosti našega merilnika. Suha tla imajo nizko vrednost, mokra visoko.

Soil	micro:bit V1	micro:bit V2
Dry	250	600
Wet	1000	1000

 

V kolikor izvajamo meritve medtem ko je mikrokrmilnik priključen na baterijo, lahko projekt zastavimo na manjšo porabo energije na način da najprej omejimo v zanki »on start« jakost svetlobe LEDic na npr. 64 (on start set brightness 64). V zanki »forever« aktiviramo pin P1  le med izvajanjem meritev (analog write pin P1 to 1023  in analog write pin P1 to 0 ) , na ta način prišparamo z energijo. Na koncu kode dodamo 5s pavze, ker se spremembe vlažnosti tal dogajajo počasi.