Na tokratnem srečanju smo naša virtualna okolja pustili pri miru in se posvetili načinu kako paketki potujejo po internetu od računalnika, ki ga uporabljamo v učilnici do strežnikov v našem podatkovnem centru ...
V ukazni vrstici oz. command prompt (ali Powershell) smo spoznali orodje ping s katerim preverjamo dosegljivost oddaljenih sistemov tako v lokalnem omrežju kot tudi na internetu ... Kasneje smo si ogledali delovanje diganostičnega orodja tracert, ki nam pokaže "skoke" oziroma pot od usmerjevalnika do usmerjevalnika do končnega sistema do katerega želimo priti ...
Na tej točki smo med računalnik in internetni priključek dodali dodatni usmerjevalnik ali router in pokazali kako se je število skokov (ali "hop-ov") povečalo za ena.
Nato smo se lotili raziskovanja našega malega usmerjevalnika MikroTik hAP mini na katerem smo nastavili geslo brezžičnega omrežja in ga pripravili k oddajanju signala. Nato pa smo naredili dodaten bridge oziroma most na katerem smo nastavili IP naslov, aktivirali DHCP strežnik, ki napravam samodejno dodeljuje IP naslove ter na konfiguraciji brezžičnega vmesnika nastavili nov t.i. virtual AP oziroma navidezno dostopno točko, ki smo jo namenili gostom, ki bi se želeli povezati v internet.
Aktivirali smo tudi sistem t.i. hotspota - torej prestreznega portala, ki od gostov zahteva vnos uporabniškega imena in gesla in jih šele nato spusti v internet.
Z delom bomo nadaljevali saj se bomo naslednjič potrudili omejiti hitrost dostopa do interneta na brezžičnem omrežju gostov.
Ni komentarjev:
Objavite komentar